Archive for januar, 2012

Ni časa

Tale zapis sem začel pisat ene parkrat, potem pa sem se znova in znova zalotil, kako zaidem v zapletena filozofiranja. Pa za tako preprosto temo gre.

Čas.

Vsi ga imamo zastonj na razpolago. Vsi ga brezvestno trošimo. Vsi puščamo, da nam ga razporejajo tisti, ki nam niso najbolj pri srcu. Mogoče se vam tako kot meni kdaj zazdi “da delate dolge ure v službi, ki jo sovražite, da lahko kupite stvari, ki jih ne rabite, da bi z njimi impresionirali ljudi, ki jih ne marate”?

Ne čakat na penzijo ali na sedmico.

Sanjarit je lepo. A zaradi tega ne živim nič bolj kvalitetno. Časa za preživljanje z mlado družino, v dobri družbi ali ustvarjanju in preizkušanju idej mi sanjarjenje ne bo dalo. Res bi mi bilo žal, če bi zaradi dela ali neštetih obveznosti zamudil odraščanje svojih otrok.

Radikalne spremembe? Nobene potrebe.

Pustit službo, kupit avtodom in vandrat po svetu se sliši zelo romantično. A večina od nas tega ne bo nikoli naredila. Preambiciozno in preveč radikalno. Ljudje imamo radi udobje in varnost. Zato velikopotezni cilji, kot je shujšat za 20 kil ali preteč maraton velikokrat padejo v vodo. Majhni koraki so čisto dovolj. Delat dve uri manj nadur na teden, peljat otroka na igrišče za pol ure, odteč tistih šest kilometrov vsako nedeljo.

Jaz bom balansiral.

Vsekakor na škodo vseh stvari, ki jih ne maram. Pomalem. Vzemite si 10 minut in si poglejte spodnji video. Nigel Marsh je car. Naše življenje bi bilo brez dela prazno. A vseeno življenje ni samo delo. Balansirajte.

No Comments »

Rollback on januar 31st 2012 in življenjski stil

Če že ni sedmice

Za vse tiste, ki danes ne boste zadeli sedmice – potolažite se, lahko bi bilo še slabše. Lahko bi jo namreč zadeli :)

Zadnje dni smo okrog teme kar precej debatirali, s kolegi in prijatelji, ki igrajo loto vsaj takrat, ko je obetan visok dobitek. Vsak je imel svoje ideje, želje in sanje, ki bi jih s tem denarjem lahko uresničil. Jaz pa mislim, da takle kup denarja, ki pade z neba, povzroči samo cel kup težav in življenjskih problemov.

Na primer: sam v življenju počnem veliko stvari, nekaj za eksistenco, precej za tudi za veselje. Vsakič se razveselim, ko naredim kak posel v trgovini, morda prodam kako storitev, pa četudi gre za majhen denar. Male zmage, mali uspehi, veliko zadovoljstvo. Verjamem, da se marsikdo, ki hodi v službo, vsak mesec razveseli plače, regresa enkrat na leto, mogoče kakega priboljška semtertja. Vsak sveži podjetnik je navdušen, ko dobi denar za svoj prvi proizvod, stritev. Navdušen! Vse to nam daje občutek vrednosti, spoštovanja do našega dela in nagrade za naš trud. Vsi mi zatrjujejo, da bi kljub milijončkom na računu še vedno hodili na šiht, pa ne bi spreminjali stila življenja. Pa bi res? Ko bi bili naslednjič predolgo v službi, ker je treba nekaj narediti do konca, ko bi vas jezna stranka poslala v tri krasne ali pa zoprn šef še enkrat več zagnjavil? Upam si trditi, da bi se večina počutila ponižane v smislu “ti boš meni pameti solil, bumbar, nimaš za burek” in se prav hitro sporekla in odšla.

Denar ne daje samo udobja, denar daje moč. Moč enega človeka nad drugimi in to je tisto kar pokvari. Slejkoprej na hitro obogateni človeček, ki nima odnosa do svojega kupa zlatnikov, zlorabi to svojo moč. Morda tudi sam ne ve. A vsi smo dnevno provocirani; okolica nas provocira, kuje v zvezde denar in uspeh, pod nos nam moli bahave posameznike. Marsikdo se počuti izzvanega, razžaljenega, opeharjenega. Ko imaš enkrat premoženje, pa ni več tako, ne? Sedaj pa lahko vrneš udarec! A ob tem postajaš ravno tako kot oni, ki si jih prej morda zaničeval.

Denar, posebej lahko pridobljen, spremeni človeka. Spremeni odnos drugih do njega. Z ljudmi ne moreš več na kavo, ne da bi tema padla na mizo. Ali pa ostala v zraku, neizrečena. Prijatelji niso več isti. Novi prijatelji so vedno vprašljivi. Cilji, sanje in življenjski načrti postanejo dolgočasni. Navdušenje izgine. Bi šli še z nahrbtnikom potovat po Avstraliji in doživljat dogodivščine, če bi se namesto prepoteni in zaprašeni lahko peljali z limuzino v klimatiziran hotel?

Mogoče pretiravam. A statistika govori, da kar 95% dobitnikov glavnih dobitkov na loterijah vse zapravi v 5 letih. In kaj, če ste ravno med tistimi “nesrečnimi” dobitniki sedmice in jo dobite en teden po tem, ko je oddan največji dobitek? Pa ravno vaša kombinacija zadane “borih” 100 jurjev? Ali pa da dobite samo 6ko? :)

Če boste zadeli, dajte večino tistim, ki res rabijo. Če ne bo zadetka, pa nič slabe volje. Vse tiste želje in načrte, ki bi jih s tem denarjem uresničili, začnite uresničevati korakoma. Če si jih res želite, vam bo uspelo. Pa še pot do tja bo bistveno bolj zanimiva in zabavna. Pa pridite kaj na kavo.

1 Comment »

Rollback on januar 25th 2012 in bivanje, življenjski stil