Archive for november, 2012

Paleovember je za nami, kako naprej?

Čestitam, preživeli ste mesec november! Tisto, kar je 30 dni nazaj izgledalo kot cela večnost se sedaj zdi, da je minilo kot bi mignil. Kako ste, dragi palojedci? Ste uspeli osvojiti nov način prehrane, ste začeli bolj pametno kupovati, več kuhati? Se vam je uredila prebava, lažje spite, ste shujšali? Komaj čakam na vaša poročila, feedbacke, spoznanja!

V enem mesecu smo se vsi naučili ogromno. 140 vas je potrdilo sodelovanje v projektu, več kot 450 vas redno obiskuje naše FB strani, prispevali ste 160 receptov in odličnih fotk obrokov. Obdelali smo veliko vaših vprašanj in dilem. Upam, da smo bili v pomoč svežim paleojedcem in da smo odgovorili na vaša vprašanja.

Najbolj nas zanimajo vaše ugotovitve in razmišljanja. Vsi, ki ste se držali, vsi, ki ste samo poskusili, vsi, ki ste morda obupali – ni važno, zanima nas, zakaj in kako ste začeli, s kakšnimi težavami ste se srečevali, zakaj ste morda odnehali, ali boste nadaljevali in najpomembneje: kaj ste ugotovili o sebi, svojem telesu in njegovem odzivu na hrano. Zanima nas, koliko centimetrov ste vzeli s trebuha, koliko kil na vagi, kakšni so vaši krvni markerji in počutje. Pišite nam na ZS, na mejl, lahko direktno na FB stran, v komentarje. Vsakega vašega zapisa bomo veseli, saj nam temo osvetli z novih zornih kotov.

Vprašanje, ki se sedaj poraja: kako naprej? Mnogi ste že zapisali, da boste nadaljevali v paleocember, paleojanuar..To je odlično slišati! Nekaterim je bil to samo enkratni eksperiment, kar seveda tudi ni nič narobe – če sedaj iz tega potegnemo največ, kar lahko. Najbrž vas zanima, ali imate težave z glutenom, laktozo, stročnicami…? Po enem mesecu paleo “čiščenja” boste sedaj najlaže ugotovili, kako se telo odziva na prej omenjena hranila ali bolje antihranila.

Kako se lotim testa? Preprosto. Po enem mesecu paleo prehrane si sedaj vzemite en dan, ko v prehrano dodajate živila z glutenom, recimo kruh. Po vsakem obroku spremljajte svoje počutje, odziv želodca in prebave. Največ dva dni se prehranjujte tako in beležite stanje, tudi vpliv na težo, spanje, razdražljivost itd. Če ugotovite, da ta živila negativno vplivajo na karkoli prej omenjenega, morda celo vse skupaj, je to dober pokazatelj, da je gluten nekaj, kar vašemu telesu in zdravju ne prija. Vzemite si kak dan pavze in podobno ponovite z laktozo v mlečnih izdelkih, stročnicami, sladkimi pijačami, krompirjem in ostalimi razhudniki ipd. Na koncu lahko testirate tudi kombinacije živil. Če ugotovite, da imate z določenim živilom težavo, se splača o tem pogovoriti tudi z zdravnikom. Na vsak način pa ste prišli do dobrega pokazatelja, kar vašemu telesu škodi in čemu se je dobro na dolgi rok izogibati.

Ob zaključku Paleovembra velja zahvala vsem, ki ste se nam pridružili pri našem projektu. Čestitke vsem, ki ste se izziva lotili na sebi, pohvale vsem, ki ste ga uspešno pripeljali do konca. Poseben poklon za vse, ki jim paleo koncept postaja dolgoročni način prehranjevanja. Tudi mi gremo naprej. Paleocember s svojimi skušnjavami prav vabi, da se ga lotimo – s kopico odličnih idej v našem albumu bo to prava poslastica :)

In da ne pozabimo: še vedno lahko pošiljate fotke za našo zbirko na FB strani: http://on.fb.me/TwiBSe
Pa glasujte za vam najljubše! Najboljši dobijo posebne nagrade v natečaju za Paleo recept meseca.

Srečno vsem paleojedcem, se pišemo. Pa lepe praznike :)

ps. Moj rezultat je sledeč: – 4kg, -2,5% maščobe (s tem, da sem prišel v 15%, kar se mi zdi super), 3 cm manj okrog pasu. Krvni sladkor pod 5, oz. v mejah normale. Krvni tlak 122/68. Ostale krvne teste pa še čakam. V glavnem: vsi razlogi za to, da grem naprej.

1 Comment »

Rollback on november 30th 2012 in paleo, paleovember

Paleovember – morebitne težave in napake

Najbrž tudi vi, tako kot jaz, zadnje tedne dobivate najrazličnejša vprašanja od ne-paleo publike, pa še kakšno provokativno kritiko od skeptikov. Sam se trudim vsakemu kolikor je v moji moči odgovoriti, določena vprašanja pa me prisilijo, da se še malo dodatno izobražujem. Največ dela je s tistimi, ki tematiko poznajo zgolj površno ali pa sploh nič, pa seveda s tistimi, ki so apriori proti in večni skeptiki. Skoraj mi ni treba dodajati, da večina teh niti ni nikoli poskusila paleo principa, pa tudi več informacij si ne želi priskrbeti. Poiščejo pa vse možne načine, kako bi konceptu omajali kredibilnost.

Naj naštejem par pogostih vprašanj in protiargumentov. Da je maščoba škodljiva in da človeku ni živeti brez hidratov slišim ogromnokrat; takim pač ponudim par linkov ali kar knjigo in se z njimi ne ukvarjam pretirano. Da paleo v praksi sploh ne more funkcionirat, ker danes nimamo več čistega paleolitskega habitata. Moj odgovor: sodobni paleojedec poišče najboljše vire, da si zagotovi paleo učinke in zdravo telo. Za to gre, ne za življenje v jami in lovljenje srn z golimi rokami. Druge prehranske alternative so vse precej slabše. Zadnjič sem celo dobil link, ki rahitičnega in škrbastega Ötzija daje kot dokaz za mizerno življenje v paleolitiku in zraven podkrepitev – zakaj pa bi kdo sploh hotel to? Na prvo žogo prepričljivo, a kaj ko ta Praevropejec ni bil paleo in je žitarice 5.000 let nazaj zobal kot za stavo.

Naj vam skeptiki ne vzamejo volje. Tudi če na kakšno vprašanje ne znate odgovoriti, ste še vedno v ogromni prednosti pred skeptiki – z vašo praktično paleo izkušnjo. Prav vsakemu lahko ponudite, da še sam poskusi ali se se vsaj izobrazi, potem pa bo debata bolj enakovredna. Po dobrih dveh tednih vam je nabrž paleo že tako prišel pod kožo, da tudi z začetnimi dilemami nimate več težav. Da boste zadnja dva tedna preživeli lažje, da se izognete kaki frustraciji (ker paleo ne daje rezultatov) in da boste lažje planirali tudi za čas po koncu projekta, spodaj navajam par pogostih napak, ki se lahko paleojedcu zgodijo med izzivom. Morda bodo v pomoč.

1. Preveč sadja v dnevni prehrani
Mnogi sladkorje in žitaric, ki so jih prej zobali za malice ali v obrokih nadomestijo z večjimi količinami sadja. Res je sadje paleu prijazno živilo, a dnevno uživanje sadja v velikih količinah ali pri vseh obrokih vpliva na inzulinski odziv in tudi na vnetja v telesu. Fruktoza se tudi hitro nalaga v maščobno tkivo, zato lahko ob izdatnem sadnem vnosu ugotavljate, da teža ne gre nikamor. Rajši pojejte več zelenjave in zdravih maščob.

2. Pričakovano hitro hujšanje in izguba maščob
Da, paleo vam bo pomagal zmanjšati telesno težo in kuriti odvečno maščobo, a to se ne bo zgodilo čez noč. V enem mesecu bi na vsak način lahko izgubili nekaj kil špeha. Atletske postave pa brez vaj in športa ne boste dobili samo s hrano.

3. Preveč paleo sladic in posladkov
Prav je, da je hrana domiselna, raznovrstna, tudi za posladkat. A če si paleo obroka ne predstavljate brez paleo sladice, če veliko posegate po procesiranih živilih in jih mešate skupaj, si delate slabo uslugo. Po nekaj tednih izziva ste dovolj pripravljeni, da jedro vaše prehrane predstavlja konkretna hrana (zelenjava, meso,ribe, jajca, maščobe, začimbe..). Sladice si prihranite za posebne priložnosti in za vikende.

4. Pretiravanje z oreški
Priznam, kriv sem! Vsaj v začetnih tednih jih nikoli ne morem nehat jest. Potem, ko se prebava in kurjenje maščob stablizirata, tudi želja po oreških nekoliko upade. Za prigrizke je priročna tudi zelenjava, npr. korenje. Vsekakor so oreški boljši kot drugi nezdravi prigrizki, problem je, da imajo visoko vsebnost omega 6 maščobnih kislin. Izbirajte tiste, ki imajo boljše razmerje omega3/omega6 maščobnih kislin, npr. orehe.

5. Strah pred maščobami
Maščobe so moje prijateljice, to naj bo vaš moto. Telo jih, ko ste se odvadili procesiranih hidratov uporablja kot glavno gorivo. Jejte jih v obliki jajc, naravnega mesa, rib, jajc, sadja kot je kokos in avokado, oreškov. Maščobe vas ne bodo zredile, sladkor vas bo! Čeprav je tudi pretiravanje z maščobammi lahko problem, pa vas občutek sitosti ustavi pred pretiranim nažiranjem z njimi. Zapomnite si: maščobe so esencialne za vaše telo in predstavljajo polovico vsega energetskega vnosa.

6. Zaradi enega prekrška zaključim cel projekt
Nikar! Včasih se zgodi, da nevede ali morda tudi namenoma pojeste kaj, kar paleo preproveduje. Morda na obiskih, morda, ko jeste zunaj ali pa enostavno doma ne morete mimo otrok, ki jedo Gorenjko z lešniki. Ne pustite, da vam en prekršek vzame voljo. Še vedno vztrajajte na zastavljeni poti, ne pustite, da bi zaradi tega dobil izgovor in jedli še več “slabe hrane”. Vaš napor doslej ni bil zaman, gremo do konca!

7. Pravi paleo se ne da prakticirat
Kot sem že v uvodu napisal: nekateri skeptiki vam bodo oporekali vse, vašo jutranjo kavo, madljevo mleko, kuhane obroke, celo mobilne telefone! Ne pustite se jim. Ne, ne bomo šli nazaj v paleolitik in nori bi bili, če prednosti sodobnega življenja ne bi izkoriščali. Če smo zdravi, še toliko lažje.

8. Premalo spanja, premalo sonca
Že večkrat rečeno, pa ne škodi še enkrat. Paleo prehrana bo učinkovala, če boste telesu zagotovili tudi ostale pogoje. Naspite se, čimvečkrat lahko. Spočito telo kuri maščobe, utrujeno jih skladišči. In pojdite na zrak in na sonce. Vitamin D je ena ključnih paleo sestavin za uspeh.

9. Jesti zunaj je nemogoče na paleo način
Najbrž vas bodo v marsikateri gostilni debelo gledali, ko boste zavrnili sladico ali zahtevali zelenjavo namesto riža, a nič naj vam ne bo nerodno. Za vaše zdravje in dobro počutje gre in nikogar ne boste užalili s svojimi zahtevami. Če vam kljub želji pečenko polijejo z omako, ki je že na daleč polna moke (pa prostest pri kelnarju ne uspe), pojejte meso in omako pustite. Za vsako pikico ne bo konec. Ampak res pustite preostanek omake – če kar ne morete reči ne, še enkrat preberite točko 6.

10. Brez gibanja na dolgi rok ne bo šlo
Saj vem, sedaj ste imeli dovolj dela že s pripravo hrane in sami s sabo, a ker ste že padli v ritem, je čas, da razmišljate o naslednjem koraku. Redno gibanje, najsibo tek, crossfit, skupinske vadbe, fitnes – karkoli že, vse bo iz vas počasi naredilo pravega paleo človeka s trpežnim telesom. V kratkem bom objavil seznam priporočenih in zanimivih vaj, da boste lažje začeli.

11. Ne potrebujem dodatnega izobraževanja, vse mi je jasno!
Nič vam ne bo škodilo, če boste prebrali še kak članek, kakšen zapis ali kliknili na kak link. Internet je zakladnica, jaz večino svojega znanja za te zapise črpam od tam. Če imate Wolfovo knjigo doma, pa se je še niste lotili, kar po njej. Poglavje po poglavje. V nasprotnem primeru se bo našlo vedno več dilem, na katere iz dneva v dan ne boste znali odgovoriti. Enkrat bo dilem več kot odgovorov in vaš projekt bo šel po zlu. Znanje vam da moč, da se pravilno odločate v mejnih situacijah. Zmeraj pa lahko tudi tule vprašate.

12. O svojem paleo izzivu nisem nikomur povedal
Če ste že po naravi trmasti in vedno pripeljete stvari do konca, vam najbrž ne bo hudega. V nasprotnem primeru se pripravite na konstantna vprašanja: ” A krompirja pa ne boš?” in podobno. Če bodo ljudje okrog vas vedeli, da prakticirate paleo, vam ne bodo ponujali sladkarij ampak sadje. Ne bodo se delali norca iz vas (vsaj čez čas ne) in ne bodo vas dražili. Podpora okolice zelo pomaga, pa še kdo se naleze od vas.

13. Ne da se mi tehtat in merit
Vaš cilj je, da paleo da rezultate, ne samo v počutju in zdravju ampak tudi na tehtnici. Če se pred začetkom, pa med in po projektu ne boste vsaj stehtali, zmerili obsega trebuha in morda nredili ceo krvnih testov, ne boste vedeli ali paleo deluje ali ne. Pas na hlačah je lahko dober za motivacijo, za potrditev vašega truda bo eksaktna meritev tista prava.

14. Vsaj eno razvado rabim, da ostanem priseben!
Jaz sem v enem od poskusov cel mesec pil kokakolo zero, ki pač ni imela sladkorja in sem jo opredelil kot paleo primerno. Hkrati je pomenila stik s prejšnjim svetom in nekako je bilo lažje vztrajati. Če je pri vas podobno, če ne morete brez kave s smetano – poskusite! Sedaj je že čas, ker ste že dovolj samozavestni in opažate, da vam gre do rok, da se tudi tu pomaknete korak dlje. Spijte kak čaj. Otresite se starih navad, velika verjetnost je, da se boste počutili še bolje.

15. Tale paleo je tako psihično naporen!
Nobena sprememba v življenju ni lahka, na prehranskem področju še posebej. Ja, veliko bo manjših kriz, skušnjav, stresnih preizkušenj, ko se vam bo tale paleo zadeva poleg vseh vaših pomemebnejših težav zdela banalna in brezvezna. Vztrajajte v najtežjih trenutkih! Pustite tisti kos pice in se obrnite stran. Nagrada za vztrajnost bo veliko večja kot si sedaj predstavljate.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

No Comments »

Rollback on november 23rd 2012 in paleo, paleovember

Akvatlon v New Yorku – piše Luka Valas

Teči na maratonu v New Yorku je za vsakega tekača izjemna dogodivščina. A če maraton odnese hurikan in se ob popalavah zgane tekaško ljudstvo, se piše prav posebna zgodovina. Zato nisem okleval, ko sem dobil možnost objaviti zapis kolega maratonca, ki je vse to doživel v živo. Luka Valas, jurist, poslovnež, svetovljan, mislec, maratonec in tviteraš je moj prvi gost na blogu. Verjamem, da boste v razburljivem zapisu uživali tako kot sem jaz.

Ja, Marko je imel prav, 2012 ING NYC Marathon je bil letos vsaj akvatlon, saj je postregel s številnimi dodatnimi ovirami, kot so poplave, orkanski veter, šprinti od hotela do hotela in preskakovanje podrtih dreves. Težko pa rečem, da je bilo dolgčas.

Pa začnimo od začetka. Po mojem prvem maratonu leta 2011 v Ljubljani sem se mimogrede prijavil na newyorški maraton – prav posebnih pričakovanj nisem imel, saj sem vedel, da so možnosti, da me izžrebajo, pičle. No, ker sem pravi srečko, sem seveda dobil žreb in se začel pridno pripravljati. Lepo mi je šlo, pridno sem treniral in napredoval brez poškodb in drugih preglavic. Krasna priložnost za družinski izlet, sem si rekel in jadrno organiziral letalske karte in hotel zase, ženo, dva otroka in še taščo za nameček.

Sandy ob prihodu že prihaja nad NYOdhod smo načrtovali na dan ljubljanskega maratona, teden pred newyorškim, ki bi se moral zgoditi 4. novembra. Tisto jutro sem si rahlo nesrečen predstavljal ljubljanske tekače, kako tacajo po snegu in plundri. Sandy je v tem času že kazala zobe, a je bila še varno oddaljena nekje med karibskimi otočki. Napovedi so sicer kazale, da bi utegnila priti v okolico New Yorka, Helenina sestra nas je svarila, naj nikar ne hodimo, vendar sem kot izkušen svetovni popotnik tovrstna svarila suvereno ocenil kot čisto pretiravanje neizkušenih mladenk. Heh, kakšni paranoiki, saj ne moreš verjeti!

In smo šli. Ob pristanku v New Yorku v nedeljo popoldne je bila Sandy že blizu. Taksista sem na poti proti hotelu malo zaslišal, kakšno je stanje. Small talk pač, saj je bilo jasno, da nič ne bo. Nekaj je razlagal, da bodo zaprli šole, da so v obalnem pasu ukazali prisilno evakuacijo, da so zadeve dokaj resne. Ampak res, preganjavici ljudi ni ne konca ne kraja, sem si mislil, nič drugega kot medijski pomp in bojazennaivnežev, ki itak nimajo pojma.

Polomljeno dvigalo na najvišji rezidenčni stolpnici v mestu. Šejki in oligarhi besnijo.V ponedeljek dopoldne je bilo še vedno jasno, da imam – kot običajno – prav. Sandy je bila sicer že nekje blizu, vendar na Manhattnu razen nekaj malega dežja in dokaj močnega vetra ni bilo čutiti nič posebnega. Ker je bil to že moj drugi hurikan letos in ker je bil prvi zgolj veliko hrupa za nič, se nisem prav veliko obremenjeval. Malo dežja in vetra, big deal, najbolj me je motilo, da bom moral tistih zadnjih par milj v ponedeljek in torek odteči v dežju. Vremenarji na televiziji so še vedno trmoglavo grozili, da nas čaka težka noč.

Ko smo otroke spravljali spat, je zunaj že močno tulil veter. Šel sem v hotelski lobby, da malo pokukam ven. Hja, dokaj močan veter, ni kaj, ampak česa drugega poznavalec kot sem jaz niti ne bi pričakoval v tistih manhattanskih kanjonih. Vsi vemo, da se tam vsak piš slej ko prej ojača. Ni razlogov za paniko, od morja, kjer so grozile poplave, smo dovolj odaljeni, pa še dokaj visoko smo bili, na Murray Hill-u.

Potem se je začelo. Hotel Affinia Dumont, v katerem smo bivali,ima37 nadstropij. Zdaj že vemo, da sem izkušen in moder popotnik, zato sem, da bi se izognili hrupu, prosil za nekoliko višje nadstropje. Dobili smo apartma v 21. nadstropju, kakšnih 80m visoko. Veter je cel večer počasi pridobival na moči. Postajal je glasen, zelo glasen. Počasi sem bil zadovoljen, da otroci spijo, medtem ko sem se pred ženo in taščo začel pretvarjati, da sem hladen kot špricer in da je vse v najlepšem redu. Okrog 9h-10h zvečer je veter postal tako močan, da se je naš hotel začel pozibavati. Občutek je bil, milo rečeno, rahlo neugoden. Visoke stavbe so sicer tako grajene, da se v vetru zibajo, ker pa je bil veter močan (prek 130km/h z vmesnimi še močnejšimi sunki in na tej višini še nekaj 10% Elektrike ni, kaj zdaj?močnejši), je vse skupaj postalo zelo neprijetno. Stavba se je močno zibala, dovolj, da si med lovljenjem ravnotežja jasno čutil premike sem in tja in spuščala zvoke podobne potapljajoči se leseni barkači. Na Twitterju so se pojavile govorice, da se je v četrti Chelsea zrušila osemnadstropna stavba in dlani so se mi počasi spotile. Na hitro sem si preštudiral nekaj podatkov o gradnji visokih stavb (ja, v vetru se vse majejo in ja, to je dobro, čeprav nekateri dobijo morsko bolezen) ter mimogrede preveril govorice – stavba, ki naj bi se zrušila, ni bila osemnadstropna, ampak dvonadstropna in ni se zrušila, pač pa ji je odpadel del stene. Potem je zmanjalo elektrike, padel sem v informacijski mrk, si nataknil iPoda, pojačal glasnost in živčen zaspal. Vmes so me morili še uslužbenci hotela z glasnimi razglasi, da je vse pod kontrolo in da se naj ne sekiramo. Prinesli pa so nam tudi male svetleče paličice, čeprav jih za tistih par uric brez elektrike niti ne bomo rabili, sem si mislil. Okrog 2h zjutraj je v skladu z napovedmi veter pojenjal, hotel je še vedno stal, zato sem mirno zaspal.

Jutro je bilo mirno in dokaj normalno, če odmislim dejstvo, da je bila vse naokrog tema in da na vedno divjem Manhattnu skoraj ni bilo prometa. Ker ni bilo elektrike, interneta, mobitela in televizije so poročila o škodi prihajala počasi.Iz istih razlogov tudi uslužbenci hotela niso vedeli prav veliko.K sreči je generator delal, da mi v 21. nadstropje ni bilo treba peš. Moja največja skrb? Ali bo Central Park odprt, da grem lahko preveriti, če so tisti hribčki na zadnjih miljah res tako naporni.

Sledilo je par bolj kislih dni, elektrike ni bilo, rečeno je bilo, da bo spodnji del Manhattna dobil elektriko v 4 dneh. Kaj, štiri dni!? To je bilo malce preveč, sploh glede na to, da sem drugo temno noč odbrzel z ženo in hčerko na urgenco, saj je imela krup (kašelj), ki pa je v temačni sobi nekoliko neprijetnejši kot bi bil doma, zato sva šla za vsak slučaj raje do zdravnika. Začel sem mrzlično iskati nov hotel, Central Park je bil nesramno zaprt.saj je bila nad 39. ulico elektrika – žal pa so bili že itak polni hoteli še bolj nabiti kot sicer, saj so v njih navalili vsi, od prebivalcev pregnanih iz lastnih domov do tisočev tekačev in drugih turistov, ki se vsakodnevno zgrinjajo na Manhattan. Hotel je bilo še toliko težje najti, ker nisem imel telefona in interneta, zato sem ga iskal kar od vrat do vrat (mimogrede, dober trening za maraton). Po tem, ko sva s hčerko obiskala urgenco, so nas v hotelu zelo prijazno dali na prednostno listo in nas preselili v drug hotel, čim se je izpraznilo eno mesto. Zelo pohvalno in nenadoma je bilo vse dokaj normalno, vsaj v neposredni bližini. Neverjetno, kakšna razlika med delom, kjer je bila elektrika in delom, kjer je ni bilo in je izgledal postapokaliptično.

Kaj pa maraton? Sprva sem se bal, da bo morda odpovedan. Zato sem bil zelo pomirjen, ko je župan Bloomberg že v torek jasno in glasno povedal, da maraton vsekakor bo, da tekači skupaj z New Yorkom pokažemo svetu, kakšni nepremagljivi kaveljci smo in kako nam Sandy ne more do živega. Blablabla. Internetni dušebrižniki so v tem času ponoreli – ljudje, ki so imeli dovolj časa za teženje po Facebooku in Twitterju, so brez kančka slabe vesti očitali tekačem, da se brigajo samo zase, da nikomur ne pomagajo, da so skratka egoistična golazen, ki skrbi samo zase. Za razliko od njih seveda, ki za žrtve Sandy skrbijo z ogorčenim najedanjem po spletu. V četrtek sem dobil email, ki je še enkrat potrdil, da maraton bo(Special Communication: The Marathon Will Take Place Sunday as Scheduled) -juhu! – odprl se je tudi Expo, vse je bilo v najlepšem redu, edino tistih zadnjih nekaj milj še vedno nisem pretekel, saj Central Park ostajal zaprt. V petek dopoldne, dva dni pred štartom, je imel Bloomberg vsakodnevno tiskovno konferenco o odpravi škode in spet potrdil, da maraton bo. Krasno! Popoldne je imel še eno tiskovno konferenco na kateri je povedal, da je I went to New York and all I got was this lousy t-shirt!maraton postal razlog za konflikte in delitve, da tega New York ne rabi in da je odpovedan. Sranje!

Po nekaj trenutkih, v katerih sem nihal med kletvicami in solzami, sem se jadrno odpravil na Expo, da izvem, kako in kaj. Od centra Javits sem bil oddaljen nekaj minut, zato sem tja prispel še pred novicami. Tekači, ki so stali v vrsti, so mislili, da je novica, da je maraton odpovedan, neslana šala. No, čez nekaj minut se je slaba novica razširila in vsi smo zrli v TV zaslone, s katerih je jecljala Mary Wittenberg, šefica New York Road Runners. Pred nosom so mi zaprli štante, na katerih so delili številke in majice, čeprav sem si oboje kasneje le izpogajal. Močno slabe volje sem z ženo odšla na Broadway, da si ogledava Glengarry Glen Ross z Al Pacinom v glavni vlogi, kar je vsaj malce popravilo slab dan.

Sam sem se takoj odločil, da maraton odtečem v Central Parku, katerega odprtje je bilo načrtovano za vikend. Po bežnem pregledu Facebooka in forumov na Runners’ World mi je bilo jasno, da ne bom edini. Številke je dvignilo več kot 40 tisoč tekačev in ker maratonci niso ravno znani po pomanjkanju trme, nad številnimi alternativnimi načrti nisem bil presenečen. V začetku sta obstajali dve opciji: ena, ki bi tekla po originalni trasi in druga, ki si je izbrala Central Park. Slednja mi je bila takoj bolj pri srcu, saj je bila precej logistično bolj enostavna in tudi bolj varna – 42km po ulicah in mostovih New Yorka se mi ob vsem prometu ni zdela pretirano pametna ideja. Sam sem se hitro pridružil skupini na Facebooku Run Anyway NYC Marathon 2012, ki je smiselno združila pomoč prizadetim in tek. Število članov je hitro naraščalo, samo-organizacija je bila bliskovita in zelo hitro je padel dogovor, da se dobimo na ciljni črti maratona v nedeljo ob 8h, oddamo dobrodelne Ena od spletnih možnosti, ki mi je všeč. I like.prispevke in ob 9h štartamo dobre štiri kroge po zanki v Central Parku. Do nedelje zjutraj so dobili še pevko za himno, prostovoljce, dodanih je bilo nekaj podrobnosti v zvezi s pomočjo in samim tekom.

V nedeljo sem bil zgoden. Dan je bil mrzel, a čudovit, sonce brez oblačka. Na hitro sem šel po zajtrk za družino, še sam stisnil veliko kavo in bagel s kikirikjevim maslom (sorry, Mare!), nato pa sem se odpravil še po vodo, plenice in nekaj hrane, ki sem jo skupaj s svojo rezervno obleko dal v dobrodelno vrečo. Malce me je skrbelo, kako bo z vodo in hrano na maratonu – vzel sem nahrbtnik, ga napolnil z oreščki, suhim sadjem, presticami in veliko vode, v žepe stlačil par gelov, šop dolarjev in telefon, dodal nekaj majic in nogavic ter wc papir, za vsak slučaj. Oblekel sem seveda uradno oranžno majico ING NYC Marahon 2012. To je to, bil sem pripravljen.

Iz taxija sem na poti opazoval ostale oranžnomajčnike, ki so se trumoma valili proti Central Parku. Na ciljni črti se je že trlo ljudi. Bilo je prijetno konfuzno – kje smo, kdo je z nami, kam z dobrodelno kramo, kje so prostovoljci, kam shraniti hrano in pijačo za lastne potrebe. Dokaj hitro sem vse uredil, svoj nahrbtnik sem zaupal zakonskemu paru v najboljših letih (skupaj sta imela gotovo 190 let – če mi že ukradeta robo, ju morda lahko vsaj ujamem, sem si mislil!) V vmesnem času so mimo nas tekli številni tekači, ki so začeli na drugih koncih parka, rahlo zmedo je povzročalo tudi dejstvo, da so tekači tekli v obe smeri. Naša skupina je do 9h že močno narasla – koliko nas je bilo, ne vem, prepričan sem, da več kot tisoč. Padla je himna – Oh, say, can you see… – in že smo tekli. Zdi se mi, da po štartu naše skupine o glavni (po naše: pravilni) smeri teka ni bilo več dvoma.

Fred Lebow nima nič proti, da posnameva fotko.Prvi newyorški maraton je potekal na isti trasi leta 1970 (do 1976). Organiziral ga je Fred Lebow, štartalo je 127 tekačev, na cilj jih je preteklo le 55 (vir: Wikipedia). Striček Lebow je sicer že nekaj let mrtev, a gotovo bi bil ponosen, če bi vedel, da se po njegovi progi spet podi na tisoče samoorganiziranih tekačev. S progo sem začel počasi, prav hitro tudi ni šlo, saj je bila gneča precejšna. Pred maratonom sem računal, da lahko uradno traso pretečem v približno 3:45, po prvem krogu sem videl, da hribčki sicer niso od muh, sploh tisti na harlemskem koncu, da pa vsekakor ne gre za nekaj nepremagljivo težkega. Po prvem krogu (vsak ima približno 9,7km)je sledil hiter skok na tribune, nahrbtnik je bil še tam, metuzalema tudi, hitra malica, slekel sem spodnjo majico,saj je postajalo vse topleje in odbrzel naprej. Že v prvem krogu sem markiral svoj uradni WCin zadeva je postala rutinska. Krog za krogom, gneča mimo ciljne črte, počasen tek mimo Columbus Circle, dol proti WC-ju, hitra pavza, potem pa rahlo navzgor mimo Metropolitan muzeja in vodnega zajetja ob peti aveniji (kjer je bilo največ prostovoljcev in ostalih opazovalcev),navzgor proti Harlemu, spust mimo drsališča in strm vzpon, pa takoj nato še en vzpon, pa spet po drugi strani zajetja proti cilju/štartu. Ljudi je bilo ogromno, po nekaterih ocenah do 20 tisoč tekačev, številne zastave, kostumi,majice proti vsem oblikama raka, najbolj glasni Mehičani in Portoričani, zelo veliko Italijanov, Francozev in Nemcev, precej Avstralcev, pa verjetno tudi nekaj Slovencev, čeprav jih sam nisem videl. Celo en valižanski vojak se je kotalil naokrog – v polni bojni opremi in z ogromnim nahrbtinkom. Prehitel sem ga dvakrat, potem ga ni bilo več videti.

Cilj, pardon štart v nedeljo zjutraj.Družbo so nam delali številni prostovoljci, ki so na progi nudili vodo, energijske napitke, gele, cookije, hotdoge, nam delili high-five in dobrovoljni opazovalci, ki so nas glasno spodbujali, se s transparenti opravičevali tekačem, jih šaljivo spodbujali – »Hurry up Ruth, we’re cold!« – in nam v težkih trenutkih dajali misliti – »Your training lasted longer than Kim Kardashian’s marriage!« Vmes sem sprejel še nekaj klicev, med drugim naročilo od prijatelja, kaj naj mu prinesem iz ZDA, v zadnjem krogu pa sem bil prisiljen dodati še dve mini zanki – eno približno dvokilometrsko in eno krajšo tik pred ciljem. Nisem si mogel predstavljati, da bi odtekel kak kilometer manj od maratonske razdalje – v tem primeru bi mi gotovo grozila samodiskvalifikacija. Celo pot je šlo super, brez težav, enkratno vzdušje, super vreme, na koncu sem se celo poigraval z mislijo, da odtečem 5 krogov, a sem si premislil, saj me je na cilju že čakala Helena. Na koncu je ura pokazala 42,3km v 4:05:38. Sploh ni slabo, glede na cirkus, vmesne ovire, mojo zmerno hitrost, klepetanje in vzpetinice na poti. Nahrbtnik me je zvesto čakal, čeprav sta se moja sivolasa čuvaja ob tretjem postanku poslovila – po treh urah navdušenega opazovanja sta vseeno imela dovolj. Še nekaj hitrih fotk in že sem bil v hotelu, pod tušem.

Enkraten dan za tek, boljši ne bi mogel biti.Končni vtisi? Po začetnem razočaranju se je vse skupaj spremenilo v enkratno in nepozabno izkušnjo. Zaključil sem z občutkom, da mi ni niti malo žal zaradi odpovedi. Je bilo prav, da je bil maraton odpovedan? Verjetno ja, čeprav sem osebno imel problem zgolj s tem, da bi tekači (ponovno) zaprli dva od mostov, ki so se komaj dobro odprli – sploh Verrazano Bridge, kjer je štart maratona, je igral pomembno vlogo pri pomoči močno prizadetim prebivalcem Staten Islanda. Vsi ostali argumenti, od dveh generatorjev v Central Parku, do vode, ki bi jo zlivali stran, so bili precej šibki – pomoč prizadetim ni bila problematična, ker vode ali hrane ne bi bilo, pač pa zato, ker je ob tovrstnih nesrečah največja težava dostaviti pomoč tistim, ki jo rabijo. New York je v tistem času normalno živel naprej, ljudje so se zabavali, hodili na NBA tekme, Broadway je deloval s polno paro. Zato so bili številni očitki tekačem po mojem mnenju rahlo krivični. Vendar, tudi če je bila odpoved upravičena, je bila izpeljana zelo ponesrečeno in vsekakor prepozno – zame bi bilo sicer vseeno, veliko ljudi pa je v New York prispelo tisti petek, ko je prišlo do odpovedi.

Prispevek naše na hitro organizirane skupine je bil uspešen: zbrali smo za 5 velikih kombijev pomoči, organizatorji maratona so v dobrodelne namene prispevali več kot milijon dolarjev. Veliko tekačev je odšlo na Staten Island in lastnoročno pomagalo pri odpravi posledic.

Bilo je super, kako bo z letom 2013, še ne vem, neuradno naj bi vsi dobili priložnost, uradnih odgovorov še vedno ni.

Več fotk najdete tukaj: https://www.icloud.com/photostream/#A4G6XBubG0PwsC

1 Comment »

Rollback on november 19th 2012 in gost, potopisi

Paleovember – vprašanja in odgovori

Tale zapis sem sestavil iz dveh na FB in vsebuje pogosta vprašanja in dileme, na katere paleojedec slejkoprej naleti. Če vas muči še kakšna paleo zadrega, pa na plan z njo v komentarjih, poskušam odgovoriti najbolje kot se da!
Disclaimer: spodnji zapisi so nastali po mojih izkušnjah, izkušnjah drugih in strokovnem gradivu. Če ste v dilemi, vprašajte (lahko tudi popravite in argumentirano kritizirate), če ste v medicinski dilemi, pa pobarajte tudi zdravnika.

Kako narediti paleo jedilnike manj enolične?
Uporabite preprost trik: splanirajte si jedilnike za en teden, nič več. Potem to ponovite 4x in voila, mesec je naokoli! :) 7 zajtrkov, 7 kosil, 7 večerij boste vendarle uspeli sestaviti, ne?
Morda en primerek mojih zajtrkov za en teden:
-Jajca s slanino, jabolko, čaj
-Omleta z zelenjavo, pest oreškov, kava
-Sadna solata z oreški, kuhano jajce, čaj
-Konzerva skuš, 2 jabolki, kava
-Piščanec v zeleni solati, oreški, kava
-Paleo palačinke s svežim sadjem in medom
-Pečenica z gorčico, 2 jabolki

Ali mi na paleo ne bo manjkalo kalcija?
Morda je kalcij edino hranilo, ki na paleo prehrani izgleda, kot da ga je premalo. Tudi v knjigah, kjer so paleo recepti analizranih do mikrohranil, ponavadi ravno kalcij pade pod nivo RDA (dnevno priporočenih količin). A tu moramo upoštevati, da je RDA za kalcij zelo visoko nastavljena. Problem, ki ni nikje izpostavljen, je ta, da žitarice s svojimi antinutrienti vežejo ogromno kalcija, ki se potem iz hrane sploh ne absorbira v telo. Še več: ti antinutrienti vlečejo tudi kalcij iz kosti v telesu in ga nalagajo v žilah. Osteoartroza in kardiovaskularni problemi so potem neizbežni. Če ste res v skrbeh in imate težave z osteoporozo, se vseeno posvetujte z zdravnikom. Imate pa odlične vire kalcija v rastlinskih virih:
– špinača (2x več kot mleko)
– cvetača
– šparglji
– mandeljni…

Kaj pa paleo in nosečnost?
Paleolitska prehrana v nosečnosti vam lahko pomaga dvigniti nivo železa v krvi (veliko nosečnic je anemičnih) ter znižati previsok krvni tlak. Uspešno se lahko spopadete tudi z gestacijskim diabetesom. Na paleo dobite tudi obilo folne kisline. Vseeno se odločajte po pameti in po posvetu z ginekologom. Zanimiva bo tudi kakšna osebna izkušnja nosečnice, ki je prakticirala paleo čez celo obdobje.

Zakaj na paleo ne smem mleka in mlečnih izdelkov?
Mleko je v osnovi hrana dojenčkov in otrok in paleo pračlovek je nekje med 3 in 6 letom razvil laktozno intoleranco – alergijo na laktozo. Še danes je ogromno ljudi na svetu, ki ne prenašajo tega mlečnega sladkorja, nekateri narodi še posebej, kot npr. Finci, Azijci..Večinoma ljudje ne ugotovijo, da imajo težave z laktozo, dokler mleka in mlečnin v celoti ne odstranijo s prehrane in jih v določenem času spet uvedejo – takrat izrazite težave lahko pokažejo na intoleranco (neprenašanje mlečnega sladkorja). Manj pogosta a tudi prisotna je lahko alergija na mlečno beljakovino – kazein. Evolucijsko gledano odrasel človek ni narejen za uživanje mlečnin, še manj za mlečnine drugih živalskih vrst.

Poleg tega je laktoza tudi sladkor – ta pa močno vpliva na inzulinski nivo v krvi. Najbolj inzulin dvigne mleko, manj mlečni fermenti kot so siri, maslo, skuta. Če imate možnost, se za mesec, ko poteka izziv v popolnosti izognite mleku in mlečninam. Če brez ne morete, potem naj bo vaša prva izbira maslo, potem pa morda kak sir ali skuta. Ko izbirate mlečne izdelke, poskusite najti maslo in sire domačega porekla, po možnosti pašnega goveda, brez umetnih dodatkov. V mleku se namreč najbolj pozna, kaj žival zaužije in velike umetne krme, žit in podobega se odraža v slabšem mleku in posledično slabših mlečnih fermentih.

Priporočam v branje tudi za članek: http://paleodietlifestyle.com/place-of-dairy-on-paleo-diet/

Kako združiti vegetarijanstvo s paleo principom?
Na to temo imam zadnje čase veliko vprašanj. Poskusil bom vsaj v grobem odgovoriti. Vegentarijanci, mnogi vsaj, se v svoji prehrani v veliki meri naslanjajo ravno na tista živila, ki jih paleo prepoveduje: žitarice, stročnice, riž, gomolje. Mnogim vegetarijancem se prehod na paleo zdi nemogoč. A vseeno se da. Če v nobenem primeru ne uživate mesa, vseeno pa konzumirate jajca in mlečne izdelke, povečajte vnos teh živil – s tem, da pri mlečnih izdelkih posegajte po polnomastnih – siri, skuta, maslo. Ribe so odličen vir beljakovin in omega 3 maščob – v kolikor jih tudi uživate. Stročnice pred kuhanjem čez noč namakajte, pa boste precej fitatov (antihranil, ki tudi dražijo črevesje) na ta način že odstranili. Pri žitaricah izberite kalčke oz. kaljena semena. Vsekakor pa ne skoparite z različnimi vrstami zelenjave ter gomoljnicami kot je repa ali kapusnicami, kot je zelje. V branje svetujem tudi naslednje linke:
http://www.nomeatathlete.com/vegetarian-paleo-diet/
http://www.paleoplan.com/2012/06-28/can-a-vegetarian-or-vegan-be-paleo/
http://happyherbivore.com/2010/12/vegan-paleo/

Kako najlaže ocenim ali je živilo paleo ali ne?
Preprosto pravilo, ki sicer ima nekaj izjem, a vseeno da dobre usmeritve: če je živilo užitno surovo, potem je paleo. Npr. meso, ribe, jajca, zelenjava, sadje in oreški so vsi užitni tudi surovi. Po drugi strani žitarice, koruza, krompir in stročnice (razen mleka, tu poglejte točko 1) brez mehanske in toplotne obdelave niso užitne, nekatere so celo strupene (krompir recimo). To ne pomeni, da morate sedaj vso hrano jesti surovo, daleč od tega – to je le super indikator, po katerem lahko precenite ali je določeno živilo sprejemljivo ali ne.

Jejte dovolj – nikakor stradat!

Marsikomu se ob prehodu na paleo zgodi, da predelanih OH-jev, ki jih je prej užival ne nadomesti ustrezno s povečano količino dovoljenih živil. Poleg tega, da prenaša abstinenčno krizo zaradi hidratov je obenem še konstatno lačen. Jejte, to moram ponoviti še nekajkrat! Nikar si ne odrekajte hrane, še posebej ne maščob, beljakovin in zdravih hidratov. Če ste lačni, se brez slabe vesti spravite na hrano. Slejkoprej bo OH odtegnitveni šok minil in ugotovili boste koliko hrane in kdaj jo je potrebno vnašati. Kot rečeno še enkrat: izziv bo uspel, če se ne boste stradali.

Izgubil sem tri kile v petih dneh, je to normalno?
Je. Večina je vode, vezane na glikogen, ki ste ga skurili. Nekaj je že maščob, ki so začele počasi popuščat in se vdajat metabolizmu. Nekaj je tudi mišic, ki jih v krizi telešček pretvori v cuker. Če se vagate, po možnosti pomerite še % maščobe. Bolj pomemben podatek kot kile same.

Po vsakem obroku sem takoj lačen, želim si sladkega!
Včasih je občutek lakote varljiv. Občutek imate, da ste lačni, čeprav ste jedli ravno uro nazaj. A po glavi vam ne gredo zrezki in ohrovti, ampak čokoladna krema in gibanice. Pravzaprav je to odziv vašega telesa, ki se krčevito bori, da bi spet dobilo nazaj sladkor, na katerega je navajeno. Ta sindrom dejansko povzroči, da že s tem, ko sanjarite o sladkorju, trebušna slinavka povzroči izločanje inzulina, kar občutek lakote še poveča. Ponavadi simptomi po kakem tednu striktne paleo diete minejo in sladkornih napadov ni več (vsaj ne toliko pogosto).

Po enournem teku me je sesulo, sedaj me ubija musklfiber!
Telo, ki je vajeno koristiti glikogen kot glavno gorivo pri kardio obremenitvah sedaj kar naenkrat nima več zaloge. Izkoriščanje maščob v večji meri še ne pride v poštev, saj se na ta proces telo navadi šele po daljšem obdobju prehrane z malo OH. Telo zato v obupu posledično izgubi moč vadbe, nekaj glikogena pa hiti pridobivat iz najbližjega uporabnega vira – mišičnih beljakovin. Hujši muskelfiber po kaki daljši obremenitvi v začetku paleo izziva je lahko torej tudi posledica kurjenja mišic. Rekreativci, ki redno vadijo več kot eno uro, naj zato pazijo na povečan vnos zdravih hidratov (sadje, zelenjava, sladki krompir). Obrok pred in takoj po vadbi naj bosta tudi bogata z beljakovinami, ki pospešijo obnovo mišičnih tkiv.

Kaj pa pred tekaško tekmo?
Ker je med paleovemberskimi preskuševalci kar nekaj tekačev in ker me veliko sprašujete: ta mesec boste še vedno tekmovali na glikogen. Vseeno pa se paleo protokola lahko držite skoraj do dirke – le dan (največ dva) pred tekmo povečajte vnos zdravih OH, če načrtujete visokointenzivni nastop, pa izjemoma lahko dodaste tudi krompir ali riž. Dodajte beljakovine in tudi nekaj maščob. Izogibajte se žitaricam (testeninam, kruhu). Neposredno pred tekmo se prav tako držite tega pravila, med tekmo pa uživajte napitke, kot ste navajeni, uživajte sadje (banane, pomaranče). Po teku se čimprej napolnite z OH-ji z bogatim deležem beljakovin, potem pa lahko spet nadaljujete z izzivom.

Kje naj kupujem sadje in zelenjavo?
Če imate možnost priti do domačega, ekološkega sadja in zelenjave, ste zadeli terno. A najvčkrat te možnosti ni, zato se ozrite po lokalno pridelanih živilih. Če ni lokalno, naj bo vsaj slovensko – navsezadnje že v hipermarketih (Mercator, Spar..) postavljajo slovenske kotičke z nekaj izbire sadja in zelenjave. Pri južnem sadju izbirajte bolj kvalitetno ponudbo, ne najcenejše (ta je najbolj preparirana s pesticidi in ostalimi kemikalijami).

Kaj pa meso? In katero?
Spet, najboljše je meso pašne živine, ki ga dobite direktno od kmeta. Poiščite in izkoristite to možnost, kolikorkrat le lahko. V ostalih primerih izbirajte slovensko, sveže meso. Mesninam, poltrajnim in trajnim se izogibajte, če imajo na nalepki zapisano več, kot le osnovne sestavine (meso, slanina, sol, začimbe). Ja, ocvirki, zaseka, domača slanina so odlična izbira, poli salama je slab nakup.Da ne pozabimo na ribe: divji losos zmaga, potem pa skuše, sardele, rakci. Gojene ribe niso bogvekaj, pri pakiranih pazite, da niso v rastlinskem olju.

Berite etiketeeeee!
Če bi se v tem mesecu morali naučiti le eno stvar, je to branje nalepk in etiket na živilih. Najprej so to porekla sadja, zelenjave, mesa. Če je cvetača uvožena iz Španije, jo pustite pri miru. Berite nalepke na vloženi zelenjavi (ponavadi dodajajo cuker), na predelanih dodatkih (gorčica, majoneza..), na pakiranih ribah in na pakiranih oreških. Preden vržete v nakupovalni voziček, prečitajte nalepko. Morda boste neprijetno presenečeni. Jaz sem še vedno in vedno znova.

Najbolj pogrešam slane prigrizke, na pomoč!
Ako vam je dohtar predpisal sol zaradi izjemno nizke krvnega tlaka ali če ste aktivni športnik, potem se solite ne otepajte. V nasprotnem primeru ni nobene potrebe po tem, da bogato solite svoje jedi. Še več, bolj se soli izogibate, bolje bo za vas, vaš krvni tlak in manjše zadrževanje vode v telesu. Potreba po soli in tudi slanih prigrizkih (če so bili vap redni spremljevalec) bo zlagoma izginila. Vmes si privoščite kake oreške ali zelenjavo, pa to zobajte kot nadomestek. Da vas potolažim: ni vaša krivda, ljudje smo evolucijsko nagnjeni k temu, da slano in sladko jemo prekomerno, ker je paleo človek na ti dobrimi naletel le vsake toliko. V sodobnem svetu je le preveč ponudbe na dosegu roke.

Paleo nakupovanje je drago!
Vzdrževanje avtomobila tudi, pa se mu zato ne odrečemo! Pravzaprav se da paleo nakupovati po čisto konkurenčnih cenah, le malo se je treba potruditi. Na tržnicah se da marsikaj zbarantati, tudi dober kos mesa pri mesarju se da izgovorit. Delajte po zdravi pameti in preudarno – če ne pridete skozi z najboljšo izbiro, preverite drugo najboljšo. A ne pustite, da vam za kakršenkoli denar prodajajo svinjarijo in kemijo.

Zmanjkuje mi idej za jedilnike!
Jaz sem naredil tako, da sem si splaniral jedilnike za en teden in to bom 4x ponovil pa bo mesec pri kraju. Simpl, ne? Ok, zaradi prilagajanja dnevnim razmeram že malo kršim svoj plan, malo tudi zaradi odličnih predlogov, ki jih lepite na stran z recepti. Kljub temu: kar se je doslej obneslo, bom vsaj še nekajkrat ponovil. Ne vsak dan (ok, razen jajc z ocvirki, te bi lahko vsak dan!), ampak ravno toliko, da bo ostalo zanimivo ter hkrati priročno. Saj vam gre, ne?

Stročji fižol??
Je paleo, ni stročnica, ker še nima razvitih zrn in je v celoti prebavljiv. Tako. Kar po njem.

Kaj pa kostanj in arašidi?
Kostanj je super prigrizek, sicer bogat s hidrati a občasno brez težav popestri jedilnik. Arašidi so stročnica, ven z njimi!

Kakšno črno čokolado naj izberem?
Če že, potem naj bo 80% ali še bolj temna. Izbirajte tisto vrsto, ki ima večjo vsebnost vlaknin – to je zagotovilo, da je v njej več kakava.

Kje dobim madljevo moko, mleko, kokosove produkte…?
Sedaj jih imajo že v vseh bolje založenih trgovinah. Menda se dobre zadeve dobi v Leclercu. Pošpegajte tudi v trgovine z zdravo hrano ala Kalček.

Vino? Zakaj rdeče in ne belo?
Vino je tako vmesno po(živilo), ferment grozdnega sladkorja. Izberite suho vino, ker ima večji delež sladkorja prevretega v alkohol. In izberite rdeče, ker ima več resveratrola, naravnega antioksidanta.

O pijačah naploh malo govorimo, kako to?
Ker o vodi ni kaj dosti za govoriti, razen če ni pitna. Zavrite si še kak čaj, če ne morete brez nje, pa tudi kavo (črno! izjemoma s kako smetano brez vseh dodatkov, ampak res izjemoma). Pijte mineralno vodo in donat. Vseh ostalih pijač, ki imajo povečini dodan sladkor (ali so iz žit), barvila ipd pa se izogibajte. Tekile kot da nisem omenil, prav?

Veliko hodim ven jest, vedno sem v zadregi!
Nikar! Prijatelji so se itak že navadili oz. vi njihovega zafrkavanja, osebje po gostilnah in restavracijah pa zelo rado pomaga, če le vprašate. Če je v prilogi krompir, prosite namesto tega za kuhano zelenjavo. Ne bojte se vprašat, če je moka v omaki in se ji raje odrecite ali še bolje, z nasmeškom prosite za naravno omako. Lahko se tudi pohecate in rečete, da vam je zdravnik prepovedal gluten. Morda celo ne boste dobili riža ali pomfrija. In če že dobite to na mizo, s karakterjem pojejte meso okoli in pustite krompirčke nedotaknjene. Pa po večjo solato pojdite. Vas dražijo s sladicami v slaščičarnah, ko vi žulite postano radensko? Povabite jih na domačo paleo sladico in ne boste se jih mogli znebiti.

Vedno sem v dilemi, ali je živilo paleo ali ne..
Enostavno pravilo: če je reč užitna tudi surova je paleo. Če ta test ne zadosti vhodnim kriterijem, pa vprašajte tule. Sedaj je že toliko izobraženih paleologov, ki dnevno preizkušajo, da bo odgovor padel zelo hitro. Ne, in sadni sokovi niso paleo.

Vse delam prav, pa se me nekaj loteva..ali ne bi moral biti bolj zdrav, ne bolehat??
Čisto možno je, da občutite stanje, ki se mu reče “keto flu” – recimo mu “paleo gripa”. Utrujenost, glavoboli, zdražen želodec, zaspanost so tipični simptomi. VSe to je posledica preklaplanja telesa iz glukoznega napajanja na maščobe in ketone. Kako si pomagat? Pijte dovolj vode, jejte hrano bogato z minerali kot so kalij, magnezij, povečajte vnos maščob (da, maščob, špeha) in če imate res hude težave, ne pretiravajte z beljakovinami prve dni (te se potem pretvarjajo v cukre). Stanje ponavadi mine po enem tednu.

Maščobe? Nas hočeš res ubiti?
Maščobe so po krivem desetletja dobivala slabo ime, čeprav vse tisto, za kar jih krivijo, dejansko povzroča sladkor. Paleolitski človek je iz maščob pridobil tudi 50% ali več dnevnih kalorij, vsaj 15% od tega pa iz nasičenih. Maščoba pašne govedi ima povrhu še odlično razmerje omega3/omega6 maščobnih kislin (približa se razmerju 1:2, kar ustreza tudi paleolitskim razmerjem – medtem, ko je v klasični prehrani dandanes to razmerje 1:20). Mastnega kosa mesa, ocvirkov, jajc in oreškov se torej ne bojte. Odličen vir omega3 so tudi ribe in vsi morski sadeži, pa seveda ribje olje (priporočam kvalitetnega v kapsulah kot redni dodatek). Ne recite le transmaščobam: rastlinskemu olju, margarinam, obdelanem poltrajnem mesu…

Pogrešam svoje balastne snovi, paleo jih prav gotov nima dosti…
Samo dv besedi: zelenjava in sadje. Dobite vsaj dvojno količino vlaknin kot pri klasični prehrani. Pika.

Ampak kosmiči so tko fajn!
Za hardcore navdušence najdete v albumu naših receptov tudi “kosmiče iz oreškov”. Če vas to potegne iz krize, pa naj bo. :)

Spremljate svoje parametre?
Tehtajte se toliko, kolikor želite. Če drugega ne, je to dobroza motivacijo, posebej, ko kile začnejo polzeti navzdol (po drugi strani pa, če se z vago ne marata, jo do konca meseca pustite pri miru). Pomerite si tudi kak obseg trebuha ali stegna, zaradi podobnih stimulacij. Pa fotkajte se. Na koncu zna bit fajn kolaž.

Kaj bomo pa potem, ko bo konec?
Nič si še ne razbijajte vaših glav in mučite paleo želodcev – najprej oddelajmo še teh par tednov, potem pa bo vse jasno. Presenečeni boste :)

Aja, še tole, dovolj spite in vsaj malo telovadite?
Se mi je zdelo. Dodajte malo prvega ali drugega. Bo predprešnja točka še bolj zadovoljiva. Sicer smo pa že pet dni v mesec. Noro!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2 Comments »

Rollback on november 15th 2012 in paleo, paleovember

Paleovember – seznam dovoljenih in prepovedanih živil

Zapis je bil najprej objavljen na Facebooku, sedaj ga delim še tule za vse, ki vas tam ni.

Dilema vsakega svežega paleojedca: kaj točno lahko jem in kaj ne smem? Kaj in kje naj nakupujem? Kaj naj kuham in koliko? Velikokrat človek pogumni začne, pa se mu zatakne pri obedu v gostilni ali večerji vv gosteh. Vino, ja ali ne? Kaj pa smetana? Med? Južno sadje? Arašidi?

Vse te dileme bomo poskušali pregnati s seznamom živil, ki jih lahko, tistih, ki jih lahko pogojno in tistih, ki so prepovedane ali odsvetovane. Sproti ga bomo dopolnjevali, tudi z vašimi predlogi. Preberite ga večkrat, ga natisnite, si ga zapomnite! V kritičnih momentih vam lahko reši nekajtedenski trud.

Pa še nasvet pred začetkom Paleovembra: vsa odsvetovana živila odstranite iz domačih hladilnikov in polic (kolikor pač lahko). Potem pojdite v nabavo in nakupite čimveč priporočenih artiklov: mesa, zelenjave (tudi konzervirane), jajc, rib (sveže in v konzervah), oreškov, sadja. Pomembno je, da takrat, ko vas zgrabi lakota vedno imate pri roki zdravo alternativo in ne preveč skušnjav v obliki “slabe” hrane. Verjemite, deluje.

Pa seveda: berite nalepke!!

Priporočena živila
Meso – po možnosti pašne reje, če ne gre, vsaj lokalno
– govedina
– svinjina
– perutnina
– divjačina
– ostalo meso: jagnjetina, meso gosk, rac, kuncev..
– drobovina: jetrca, ledvičke, vampi…
– pečenice (brez dodanega sladkorja in E-jev)
– suha rebrca (npr. Kodila)

Jajca – po možnosti pašne reje, če ne gre, talne reje. Veljajo kokošja, tudi gosja ali račja, če smo že pri tem.

Ribe – po možnosti divje, se pravi ulovljene in ne gojene
– skuše
– sardine (oboje so odličen vir omega 3)
– postrvi
– losos
– tuna
– brancin
– vse ostale morske ribe
– če so iz konzerve, naj bodo z oljčnim ali mediteranskim oljem ali v lastnem soku – ne v rastlinskem olju!

Morski sadeži – školjke, rakci, ostrige, jastogi…

Zelenjava – po možnosti domača ali ekološko pridelana, če ne, vsaj lokalna (slovenskega porekla)
– paprika
– repa
– brokoli
– korenje
– zelje
– kumare
– vsa zelena solata
– paradižnik
– bučke in jajčevci
– zelje in ostale kapusnice
– koleraba, zelena
– cvetača, brstični ohrovt
– čebula vseh vrst
– artičoke, vodna kreša
– sladki krompir, topinambur (občasno, namesto krompirja)
– gobe vseh vrst
– stročji fižol

Sadje – kot rečeno pri ostalih, po možnosti domače, če ne gre, pa vsaj slovensko
– jabolka
– jagodičevje vseh vrst
– avokado
– hruške
– banane, izjemoma po kaki fizični vadbi, ker imajo veliko sladkorja (in pesticidov)
– pomaranče, limone, grenivke
– grozdje, izjemoma, tudi tu visoka vsebnost sladkorja
– breskve, marelice, občasno
– češnje, slive
– vse ostalo sadje
– kokos, kokosova moka

Oreški in semena – nesoljeni, brez dodatkov
– orehi
– mandeljni in madljevo mleko (trgovina Kalček v LJ)
– brazilski oreški
– kostanj
– makadamija
– indijski oreški akažu
– pistacije
– sezamova semena
– lešniki

Olja in masti
– kokosova mast
– svinjska mast (domača)
– olivno olje
– maslo
– laneno olje

Pijače
– čaj
– kokosova voda
– donat, radenska

Začimbe
– vse, razen sladkorja procesiranih dodatkov (vegeta, polivke, ..)
– kis, tudi balzamični
– sol (čimmanj!)

Probiotiki
– kislo zelje, repa- vložene kumarice
– spirulina, alge
– kombuča

Pogojno sprejemljiva živila
Gre za živila s katerimi ne gre pretiravati, vseeno pa jih lahko vključujete v vašo dnevno prehrano
– bučno olje

– kava (brez mleka in sladkorja)
– rdeče vino, suho (kak kozarček semterja)
– tekila (res zelo občasno :)
– med
– črna čokolada (80% kakava ali več – izbirajte tisto, ki ima več vlaknin!)
– gorčica (brez sladkorja), majoneza
– vložena zelenjava, kumarice
– slanina (domača)
– olive

– suho sadje
– mešanice oreškov in suhega sadja

Prepovedana živila
Mleko in mlečni izdelki
– mleko vseh vrst
– mehki siri
– jogurti
– siri
– sirotke, skute

Žitarice in njih produkti
– kosmiči vseh vrst
– kruh in peciva v vseh oblikah
– testenine
– vsa živila, ki vsebujejo moko (tudi določene omake in goste juhe)
– riž in riževi produkti
– koruza
– ječmen, rž in pšenica
– ajda
– kvinoja

Stročnice
– vse vrste fižola
– grah
– leča, čičerika
– arašidi
– soja in vsi sojiji produkti ali jedi s sojo (tofu)

Škrobna zelenjava
– krompir in vsi krompirjevi produkti (pomfri, pire,..)
– tapioka, maniok, kasava

Živila z visoko vsebnostjo soli
– poltrajne mesnine
– kečap
– vnaprej pripravljene omake
– juhe iz vrečke

Sladke in ostale pijače
– sadni sokovi
– voda z okusom
– pivo, radler
– žgane pijače
– čokoladno mleko
– energetske pijače
– polsuha in sladka vina, šampanjci
– proja

Vaše predloge in vprašanja pa z veseljem še sprejemam. :)

4 Comments »

Rollback on november 4th 2012 in paleo, paleovember

Paleovember je štartal!

Vse skupaj sva z Igorjem zastavila bolj za hec; da bi imela še kakšnega sotrpina, s katerim bi skupaj jamrali nad tem, kako so nam sladkosti življenja prepovedane. A cela reč je dobila epske razsežnosti; v borih dveh tednih se nama je (no, vsaj na Facebooku) pridružilo krepko čez 100 ljudi, ki jih tematika zanima in so pripravljeni poskusiti. Na FB dogodku so še danes padale nove prijave. Presenečen in predvsem navdušen sem! Pravzaprav tak odziv pomeni tudi odgovornost do vseh, ki se lotevajo teh prehranskih sprememb in imajo ogromno vprašanj. Na kakšna smo, upam, odgovorili na predavanju pretekli torek, na nekatera smo in bomo še na FB. Tudi tule lahko postavite vprašanje in potrudim se, da najdem pravi odgovor.

Ni odveč posvet z zdravnikom pred takim izzivom, posebej še, če trpite za kako resno boleznijo. Po drugi strani pa lahko pričakujete, da boste pri marsikateri svoji težavi, alergiji, avtoimuni bolezni dosegli znantno izboljšanje. Vsaj meni se je tako zgodilo in od takrat naprej sem še bolj prepričan, da gre za pravi prehranski koncept.

Družimo se na Paleovember FB strani, zato vas povabim, da se oglasite in dodaste kako svojo misel, idejo, predlog, recept. Veseli smo tudi vprašanj – ta nas ženejo, da raziskujemo še bolj in vsem še širimo horizont znanja. Tematika je res zanimiva, obsežna in zadeva vse nas – pred obroki, med njimi in po njih. Še zadnjič vam ponudim tudi knjigo po promocijski ceni (za vse, ki se pridružite!). Lahko nam tudi pišete.

Sam sem Paleovember štartal z dan in pol dolgim postom, kot že nekajkrat v zadnjem času. Post mi ob uživanju veliko tekočin hitreje izčisti telo svinjarije, nabrane s predelanimi hidrati ter izostri čute. Nobena hrana ni tako okusna kot tisti prvi obrok po postu.

V torek 6.11.2012 ob 11h pa Vas vabim v knjigarno Konzorcij, kjer bomo predstavili knjigo Paleorecept. Se že veselim debate z zanimivimi sogovorniki. Dober tek in zanimiv paleovember želim!

 

4 Comments »

Rollback on november 1st 2012 in paleo, zdravje, življenjski stil