Manj je več

Tale zapis sem začel pisat ene parkrat, potem pa sem se znova in znova zalotil, kako zaidem v zapletena filozofiranja. Pa za tako preprosto temo gre.

Čas.

Vsi ga imamo zastonj na razpolago. Vsi ga brezvestno trošimo. Vsi puščamo, da nam ga razporejajo tisti, ki nam niso najbolj pri srcu. Mogoče se vam tako kot meni kdaj zazdi “da delate dolge ure v službi, ki jo sovražite, da lahko kupite stvari, ki jih ne rabite, da bi z njimi impresionirali ljudi, ki jih ne marate”?

Ne čakat na penzijo ali na sedmico.

Sanjarit je lepo. A zaradi tega ne živim nič bolj kvalitetno. Časa za preživljanje z mlado družino, v dobri družbi ali ustvarjanju in preizkušanju idej mi sanjarjenje ne bo dalo. Res bi mi bilo žal, če bi zaradi dela ali neštetih obveznosti zamudil odraščanje svojih otrok.

Radikalne spremembe? Nobene potrebe.

Pustit službo, kupit avtodom in vandrat po svetu se sliši zelo romantično. A večina od nas tega ne bo nikoli naredila. Preambiciozno in preveč radikalno. Ljudje imamo radi udobje in varnost. Zato velikopotezni cilji, kot je shujšat za 20 kil ali preteč maraton velikokrat padejo v vodo. Majhni koraki so čisto dovolj. Delat dve uri manj nadur na teden, peljat otroka na igrišče za pol ure, odteč tistih šest kilometrov vsako nedeljo.

Jaz bom balansiral.

Vsekakor na škodo vseh stvari, ki jih ne maram. Pomalem. Vzemite si 10 minut in si poglejte spodnji video. Nigel Marsh je car. Naše življenje bi bilo brez dela prazno. A vseeno življenje ni samo delo. Balansirajte.